06.06.2011

Kardiologi v Izoli zanimivi tudi za bolnike iz notranjosti države

IZOLA> Prim. Nataša Černič Šuligoj, specialistka kardiologinja, vodja kardiološke dejavnosti v SBI, omenja, da jim je pred nedavnim uspelo dejavnost izpopolniti in uskladiti s sodobnim načinom zdravljenja, hkrati so se kadrovsko okrepili.

Med preiskavo tudi operacija

Za bolnike z aterosklerozo in tudi za tiste, ki še ne vedo, da imajo zožene žile zaradi nastajanja nevarnih oblog, je zanimiv podatek, da jim med pregledom ožilja s koronarografijo, ko naletijo na takšno oblogo, ki nevarno zožuje svetlino žile, hkrati vstavijo tudi žilno opornico, ki žilo razširi, da je pretok krvi znova normalen.

Gre za poseg, po katerem je bolnik še dan na opazovanju, naslednji dan gre domov in je takoj sposoben za delo. Poseg ni mogoč le, ko gre za lokacijo na žili, ki terja klasičen kirurški poseg (slednje pa praviloma že sodi med operacije).

V Sloveniji upada število smrti, ki so posledica srčno-žilnih bolezni. Po uradnih podatkih gre polovica zaslug preventivi, druga polovica pa koronarnim intervencijam. V Evropi nas intervencije pri akutnem miokardnem infarktu uvrščajo celo na drugo mesto. Po uspešnosti preventive, možnostih za diagnostiko, zdravljenje z zdravili in po invazivnih posegih pri boleznih srca in ožilja zaseda Slovenija osmo mesto med 29 državami EU.

Vse več bolnikov

“Bolezni srca in ožilja, vzrok zanje je zlasti ateroskleroza, so v razvitem svetu in pri nas najpogostejši vzrok za smrt, obolevnost in invalidnost. Te bolezni tvorijo 40 odstotkov vseh smrti, obolevnost vztrajno narašča,” navaja kardiologinja Nataša Černič Šuligoj.

Tako imenovani napredujoči aterosklerotični proces z zapleti najpogosteje prizadene koronarne (venčne) arterije srca, lahko pa tudi vratne, možganske, ledvične in arterije spodnjih udov. “Temeljni vzrok za aterosklerozo ni znan, znani pa so dejavniki tveganja – kajenje, povišane maščobe v krvi, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, stres, telesna nedejavnost,” našteva kardiologinja. “Dokaj učinkovito lahko rešujemo tudi zaplete, in to s pomočjo tako imenovanih perkutanih posegov in operacij.”

Celovit razvoj kardiologije v SBI

Kardiološka dejavnost se je v SBI nedavno okrepila. Gre za načrtno strokovno delo pri odkrivanju in zdravljenju bolezni srca in za pogon regijskega interventnega kardiološkega centra.

“Že šesto leto opravljamo koronarografije in perkutane koronarne intervencije,” našteva sogovornica. “Do lanskega decembra smo opravili 1729 koronarografij, od tega pri 706 bolnikih hkrati tudi posege (razširitev zožene koronarne arterije in vstavitev žilne opornice).”

Prva leta so jim pomagali strokovnjaki iz ljubljanskega kliničnega centra (UKC), od lani pa vse opravijo sami. Koronarne posege opravljajo zdravniki Hrvoje Reschner, mag. Jurij Avramovič Gregorič in Simon Korošec. V SBI vstavljajo tudi srčne spodbujevalnike, kar opravljata kardiokirurg Matjaž Špan in internist Rok Stopar. Lani so jih vstavili 78 in s tem bolnikom prihranili pot v Ljubljano ali Maribor.

“Za bolnika je pomembno, da se zdravi čim bliže domu, saj je zaradi bolezni še posebej občutljiv,” pristavlja Reschner, vodja kateterskega laboratorija, ki je prej delal v ljubljanskem UKC, poslej je 40-odstotno zaposlen v SBI. “V SBI se trudimo za učinkovitost, prijaznost in kakovost. Zato postajamo vse zanimivejši tudi za bolnike od drugod.”

Neinvazivne posege na srcu zaokrožujejo še zdravniki, ki med drugim opravljajo ultrazvok srca in vratnih arterij, obremenitveno testiranje, 24-urni EKG. Ekipo tvorijo dr. Stojan Kariž, Igor Grom, Tinkara Ravnikar, Blanka Mahne in Nataša Černič Šuligoj.

V sodelovanju z radiološko in nuklearno dejavnostjo poteka dodatna kardiološka diagnostika – scintigrafije srca, koronarni CT, magnetna resonanca srca.

Regijski interventni kardiološki center

Slovenija ima pet interventnih kardioloških centrov, trije so regijski (Izola, Celje, Šempeter). Dva, ki delujeta 24 ur na dan, sta umeščena v kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru. Poleg centra v SBI deluje ob njem še center MC Medicor, ki med seboj tesno sodelujeta.

Interventni kardiolog Simon Korošec med drugim poudarja, da je center, ki so ga v SBI nedavno spravili v pogon, pomembna pridobitev za Istro in širšo regijo, saj večino bolnikov oskrbijo v SBI.

“Le v primeru akutnega miokardnega infarkta, ki potrebuje takojšen poseg na koronarni arteriji, bolnika napotimo v Ljubljano z rešilcem ali s helikopterjem,” dodaja.

Po zatrjevanju Černič Šuligojeve je pri srčno-žilnih obolenjih pomembno pravočasno odkrivanje anomalij, kar slovenski stroki zadnjih deset let uspeva s pomočjo kakovostne preventive v zdravstvenih domovih in vpeljave primarne koronarne intervencije pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom. “Čim prejšnje odprtje infarktne arterije namreč zmanjša obseg srčne nekroze in s tem izboljšadelovanje levega prekata,” poudarja kardiologinja.