14.01.2014

Korak do centra za raziskovalno dejavnost

Zdaj si SBI pospešeno prizadeva za ustanovitev Centra za raziskovalno dejavnost, ki bo dopolnil statusa splošne in učne bolnišnice. Upajo, da bi center uradno odprli že letos. Postopek za ustanovitev so že pognali.

“Vsaka sodobna bolnišnica si prizadeva, da bi se, ob vsakodnevnem kakovostnem zdravljenju bolnikov, tvorno prepletali teorija in praksa na vseh področjih,” poudarja direktor, prim. Jani Dernič. Dodaja, da so prizadevanja za ustanovitev centra za raziskovalno dejavnost stara že sedem let. Z njim bi lahko konkurirali na mednarodnih razpisih in bi bili privlačnejši za tuji trg.

Dejavnost bo združila delo in spoznanja zaposlenih, ki opravljajo znanstveno-raziskovalne naloge s področja naravoslovnih in družboslovnih znanosti. “Znanstveno-raziskovalna dejavnost nam omogoča visoko stopnjo individualnosti in fleksibilnost dela; to je ključno za uspešno prihodnost,” meni direktor.

Spodbujajo in krepijo znanje

Dernič dodaja, da SBI omogoča ukaželjnim strokovnjakom izhodišče za uspešno akademsko kariero. “Ustvarjamo vodilne strokovnjake na vseh področjih delovanja. Izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo spodbuja dinamično in intelektualno okolje, saj je naša vizija postati ena najkakovostnejših, bolnikom dostopnih in prijaznih bolnišnic v državi in širše.”

SBI ima že zdaj razvejano raziskovalno dejavnost, vodi jo zdravnik in izr. prof. dr. Anton Grad, ki med drugim meni, da“znanstveno delo ni samo sebi namen, temveč je imperativ pri vsakem delu v zdravstvu, tako pri diagnostiki, terapiji, negi, pa tudi pri organizaciji. Znanstven pristop k reševanju problemov, uporaba znanstvenih metod in kritična presoja rezultatov so edina pot napredka, ki pa ne bo prišel sam po sebi.”

Znanost in praksa z roko v roki

Doc. dr. Stojan Kariž z internega oddelka in vodja enote za intenzivno interno terapijo, je SBI zvest že 23 let. Pri delu se je usmeril zlasti na področje kardiologije in intenzivne interne medicine.

Že pred devetimi leti je pridobil naziv magistra znanosti, ko je na zagrebški medicinski fakulteti zagovarjal magistrsko delo z naslovom “Genski polimorfizmi antagonista receptora interleukina 1 i interleukina 6 – čimbenici rizika akutnog infarkta miokarda u bolesnika oboljelih od šećerne bolesti tipa 2”. Mentor pri magistrski nalogi je bil prof. dr. Danijel Petrovič, dr. med,. zaposlen na Inštitutu za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Ljubljana.

Tudi za doktorsko nalogo je imel istega mentorja. Maja leta 2010 je na ljubljanski medicinski fakulteti uspešno zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom “Genski polimorfizmi vnetnih posrednikov kot genetski dejavnik tveganja za srčni infarkt pri bolnikih s sladkorno boleznijo”.

Na izolski Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem že deset let poučuje predmet interna medicina. Julija lani je bil temu priznanemu izolskemu kardiologu na tej fakulteti podeljen tudi pedagoški naziv docenta za področje interne medicine.

Kaj meni o raziskovalnem delu? “Vsekakor raziskovalno delo v medicini ni pomembno zgolj pri odkrivanju redkih bolezni ali novih oblik zdravljenja, ampak omogoča boljše in natančnejše spremljanje pojavljanja različnih bolezni in bolezenskih dejavnikov tveganja, učinkovitosti diagnostičnih postopkov in načinov zdravljenja, pa tudi kakovosti zdravstvene oskrbe in, navsezadnje, stroškov, povezanih z zdravljenjem. Skratka, dobro raziskovalno delo zagotavlja boljši in natančnejši vpogled v delo, ki ga opravljamo, in s tem dobro izhodišče za izboljšanje zdravstvene oskrbe, ki jo lahko nudimo ljudem v naši regiji,” je prepričan doc. dr. Stojan Kariž.

Odstiranje novih načinov dela

Asis. dr. Mladen Gasparini je sredi novembra lani v sklopu doktorskega študija po bolonjskem sistemu iz programa biomedicina na ljubljanski univerzi uspešno zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom “Proučevanje biomehanskih lastnosti golenskih mišic z metodo tenziomiografije pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo”.

Mentorja sta bila prof. dr. Mišo Šabovič in prof. dr. Rado Pišot. “Raziskava je nastala v tesnem sodelovanju z sodelavci na Inštitutu za kineziološke raziskave, Univerze na Primorskem – Znasntveno-raziskovalnega središča (s prof. Boštjanom Šimuničem in prof. Radom Pišotom) in kliničnim oddelkom za žilne bolezni Kliničnega centra Ljubljana (prof. Mišo Šabovič) in je trajala dve leti,” pojasnjuje asis. dr. Gasparini.

Kot med drugim opisuje, je bil namen raziskave izmeriti nekatere biomehanske lastnosti izbranih golenskih mišic pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo (PAB) ter jih primerjati z meritvami pri zdravih preiskovancih. “Zanimala nas je še uspešna revaskularizacija vpliva na izmerjene biomehanske lastnosti proučevanih mišic, zato smo zajeli preiskovance, stare od 47 do 81 let – polovico zdravih, polovico s periferno arterijsko boleznijo. Opravljali smo tudi vse za to potrebne meritve pred in po posegu ter rezultate primerjali z zdravimi preiskovanci.”

Dodaja še, da je bila v tej raziskavi prvič uporabljena metodo tenziomiografije za proučevanje biomehanskih lastnosti izbranih skeletnih mišic goleni pri bolnikih s PAB.

“Tenziomiografija se je izkazala kot uporabna, neinvazivna preiskovalna metoda za proučevanje skeletnih mišic pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo. Proučevanje skeletnih mišic v različnih nadzorovanih pogojih odpira nove možnosti za vpogled v mehanizem nastanka klavdikacijskih bolečin ter za spremljanje in vrednotenje učinkov posameznih terapevtskih postopkov,” poudarja novi doktor znanosti.